»Suppančič Ignaz, Hauptmann II. Classe,« je pisalo na prvi strani dokumenta, ki se ga najde v fondu personalnih map cesarskih častnikov (ÖSTA/KA, Quali, karton 3405). Toda bolj kot priimek je bil zame zanimiv zapis, ki se je bleščal pri navedbi rojstnega kraja tega častnika: »S. Anna in Krain.« Takoj se je pojavilo vprašanje, ali gre za častnika, ki je bil rojen pri Sv. Ani, v tržiškem koncu, ali gre za častnika, ki je bil rojen v Toplicah, kjer je zavetnica župnije sv. Ana. Če prvo, se avtomatično postavlja vprašanje: zakaj ga Viktor Kragl v svoji knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič (1935) ni omenil? Na vsa ta vprašanja bi lahko bolje odgovorile le matične knjige omenjenih župnij. Tako sem poskusil najti odgovore v njih.
Zanimivo je, da v matičnih knjigah župnije Toplice Ignaca Zupančiča v letu 1827, kar je letnica njegovega rojstva v vojaškem dokumentu, ni bilo moč najti. Se je pa zato v tržiški rojstni matični knjigi našel vpis krsta, ki navedenim podatkom presenetljivo dobro ustreza. V zapisu lahko tako beremo, da je bil pri Sv. Ani, hišna št. 59, dne 2. avgusta 1827 rojen deček »Ignatz«, ki ga je še istega dne krstil takratni drugi tržiški kaplan Jožef Grahek. Toda najbolj zanimiv del zapisa se skriva v rubriki o materi. Pred njenim imenom namreč piše: »demgegebener Nahme Marija Supan von Neustattel in der Reise nach Zilli« (”dodeljeno ime” Marija Zupan iz Novega mesta na poti v Celje).
Morda je bila mati v Tržiču le po naključju in je, kot kaže, bila doma iz Novega mesta, v času svojega obiska na Gorenjskem pa na poti v Celje. Iz tega zapisa je mogoče ugotoviti, zakaj ga Viktor Kragl ni omenil. V poglavju, posvečenem domačinom, ki so študirali, je v uvodu namreč zapisal, da k domačinom ni štel tistih, »ki so bili sicer v Tržiču rojeni, pa njihovi starši tu niso imeli stalnega bivališča.«
Kljub temu da Ignac Zupančič ni bil domačin, pa morda le ni odveč, če na kratko predstavimo še ostale podatke, ki se najdejo o njem. Že uvodni podatek o starših je po svoje zanimiv. Za razliko od zapisa v matični knjigi, kjer je zaznamek, da gre za nezakonskega sina, v vojaškem dokumentu piše, da je bil Ignac »sin meščana«. Mogoče je, da se je mati po njegovem rojstvu poročila in je potem prišlo do pozakonitve.
Iz dokumenta je mogoče slediti njegovi nadaljnji poti. Po končanem osnovnem šolanju je Ignac dokončal novomeško gimnazijo in se pozneje vpisal še na poseben kmetijski tečaj. Dne 28. marca 1849 pa je kot prostovoljec oblekel vojaško suknjo in bil dodeljen k 15. lovskemu bataljonu. V tem letu se je znašel na bojišču na Ogrskem. Pri vojaških operacijah pri Rabniczah naj bi bil Ignac, kot piše v dokumentu, lažje ranjen. Udeležil naj bi se tudi manjših patruljnih spopadov na jugu Ogrske. Zanimivo pa je, da na drugem mestu v tem istem dokumentu piše, da ni bil udeležen v nobeni bitki.
V letu 1851 je bil premeščen k mornariškemu pehotnemu polku (Marinen Infanterie Regiment), v tem času pa je tudi že napredoval – najprej v poddesetnika, nato desetnika in narednika, pozneje pa je postal poročnik (8. 2. 1857 je bil povišan v poročnika 1. razreda). Dne 30. aprila 1859 je bil povišan v nadporočnika. S tem činom se je tega leta udeležil tudi vojne v Italiji, vendar v dokumentu ni navedeno, da bi se udeležil bojev pri Solferinu, pač pa le, da je bil prisoten pri blokadi Benetk. Le-te so takrat blokirale francoske sile. Vojna se je za habsburško monarhijo končala s porazom in odstopom Lombardije Sardiniji, Nica in Savoja pa sta bili dodeljeni Francozom.
Ignac Zupančič je bil čez dobri dve leti, natančneje 23. aprila 1861, premeščen k mornariškemu korpusu. Tam je ostal vse do maja 1866, ko je bil premeščen k ogrskemu 66. linijskemu pehotnemu polku. V tem času je dne 16. maja 1866 napredoval in bil povišan v stotnika 2. razreda. Tega leta v vojni proti Italiji ni sodeloval, bil pa je, kot piše v dokumentu, od 18. do 29. julija pri severni armadi. Avstrija se je takrat namreč zapletla v vojno s Prusijo in bila v sedemtedenski vojni odločilno poražena v bitki pri Königgrätzu.
Kot kaže, se Ignac tudi tu ni udeležil bojev, vendar je takrat že imel težave z zdravjem. Tako je bil začasno upokojen že leta 1868. Zanimivo je, da je bil v času bolehnosti dne 1. maja 1870 vseeno povišan v stotnika 1. razreda. Dokončno je stopil v pokoj v novembru 1875, kot se lahko razbere iz dotičnih protokolov. Zato pa je potrebno omeniti še, da je bil 1. maja 1870 povišan v stotnika 1. razreda. Dolenjske novice so dne 1. februarja 1908 (str. 22–23) o njegovi nadaljnji življenjski poti med drugim poročale: »Ko je slovo dal vojaščini, je vzel v zakup graščino v Slavoniji in si pridobil denar in mnogo skušenj. Stare dni je hotel v domačem kraju preživeti, naselil se je v Toplicah in kupil primerno posestvo. Več let je kot župan izvrstno občini stal na čelu. /…/« Dejansko je bil Ignac Zupančič izvoljen za župana v letu 1899. Dolenjske novice so tako dne 15. junija 1899 poročale o njegovi izvolitvi. Upokojeni stotnik Ignac Zupančič je v Toplicah bival na hišnem naslovu Toplice št. 11 in tam umrl 23. januarja 1908.
