[lightbox link=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/lipicanci-polne-lune-9140.jpg” thumb=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/lipicanci-polne-lune-9140.jpg” width=”430″ align=”right” title=”lipicanci polne lune-9140″ frame=”true” icon=”image” caption=””]”Drugi so častili svete krave in zmaje,
tisočletne želve in leve s perutmi,
samoroge, dvoglave orle in fenikse,
mi pa smo si izbrali najlepšo žival,
izkazala se je na bojiščih in v cirkusih.
prepeljevala je kraljične in zlato monštranco,
zato so dunajski cesarji govorili
francosko s spretnimi diplomati,
italijansko z zalimi igralkami.
špansko z neskončnim Bogom
in nemško z nešolanimi hlapci,
s konji pa so se pogovarjali slovensko,”
To je o Lipicancih, v Zbranih pesmih, pred 38 leti, zapisal in objavil Edvard Kocbek.
Danes zvečer je bila tržiška galerija Atrija prežeta z “ALEGORIJO LIPICANCA”. Tržičan, Milan Malovrh je postavil na ogled najboljše, kar je na izviren, inovativen, večplasten, tudi eksperimentalni način, skozi fotoaparate, “zapisal” o lipicancih in jih tudi tako pospremil med zvezde, kot je dejal tržiški župan.
“Iskrena hvala in zahvala Ladu Jakši, ki je uglasbil Alegorijo Lipicanca in to “povedal” s svojo glasbo. To je bil višek večera,” je dejal avtor, ki se je s fotografijo srečal že v osnovni šoli.
Direktorica Tržiškega muzeja, Jana Babšek je predstavila avtorja, ki je leta 2009 že razstavljal v tej galeriji. Tokratni izbor, ko Milanu konj pooseblja eleganco, moč in lepoto, je bil prepričljiv tudi zato, ker se je pridružil Lado Jakša, umetniški fotograf, svobodni umetnik, skladatelj in izvajalec lastne glasbe za film, televizijo, gledališče in umetniški ples. Milanove umetniške fotografije, tiskane na platna, je Lado podkrepil z glasbo in lipicance, ki koreninijo 435 let na Krasu, pospremil z igranjem alegorijskih nastavkov, ki jih je poimenoval; Skozi mesto, Dialog, Sanje lipicanca, Otroški konjiček, Ob izviru, V Andaluziji, Galop ob potoku in glasbeno alegorijo sklenil z Jezdeci vaške situle.
O lipicancih, baročnih konjih je govoril predsednik združenja lipicancev, Bogdan Ambrožič, ki občasno “posoja” svoje lipicance Milanu, da jih portretira. Milanove umetniške fotografije, občudujejo jih po vsem svetu, so sestavljene s presevajočimi plastmi izbranega motiva, obdane z večplastnostjo in gibanjem.
Jana Babšek je dejala, da te fotografije nudijo estetske užitke pri katerih prevladuje milina, spokojnost in posledično prijetnost.
Tudi tržiški župan, mag. Borut Sajovic, ki je četrtstoletja preživel kot veterinar tudi med konji, verjame v konjsko “govorico”. Lado Jakša jo je vtkal v glasbeno spremljavo alegorije lipicanca.
“Imajo čustva, izražajo strah in veselje. Samo o tem, da nas imajo radi in prosijo, naj poskrbimo zanje, molčijo,” je dodal piko na i in odprl razstavo župan Tržiča in dodal, da je lipicanec ena od 12 slovenskih avtohtonih živali.
To, da je imel avtor, Milan Malovrh, član FK Tržič, med alegorijo poseben lesk v očeh, je dokaz več o presežnosti tega kulturnega dogodka v Tržiču.
P.S. Ob pojemajočem vetrovnem delu sem, na poti v Tržič, zapisal še zadnje sončne pramene na Velikem Vrhu in Kladivu v masivu desetkilometrske Košute. Tudi med potjo domov sem se ustavil in brez stojala “zapisal” še današnjo polno luno.
Kakšen dan !
P.S. Upravičeno ponosen je bil tudi Matej Meglič, predsednik FK Tržič, ki mu ni bilo težko priti veliko pred odprtjem razstave v galerijo. Da je pomagal pri pripravi projekcije in vsemu drugemu. Še pred razstavo, ki si jo je prišel pogledat tudi starosta tržiških fotografov, Janko Krmelj, je Matej poklepetal z njim in je lahko ponosen, da je kljub mladosti znal povezati v delovnem klubu ljudi več generacij. Vsi prisegajo na Lumen, luč in to je dovolj.
