Doma Tržič Kronika Radetzky, znameniti Tržičan

Radetzky, znameniti Tržičan

2321
0

Danes, 25. septembra 2015, mineva 163 let, odkar je maršal Venčeslav Radetzky kot 86 letni starček, poslednjikrat obiskal Tržič. Tržičani so mu takrat pripravili veličasten sprejem, ker so mu bili hvaležni za vse, kar je skušal storiti za kraj.

Feldmaršal Radetzky. Vsi vemo zanj. Poznamo Straussov Radetzky marš. A po čem se ga posebej spominjamo v Tržiču? S čem se je zapisal v našo lokalno zgodovino in v nekatera domača, lokalna imena našega kraja?

Bil je tržiški graščak, ki je 12 let gospodaril v našem mestu. Prizadeval si je, da bi pripomogel k razvoju Tržiča. Med drugim je zato dal leta 1807 na Ravnah postaviti moderno tovarno, pilarno, »Feilenfabrik«. Od tu je ostalo lokalno ime za naselje na Ravnah, po domače na Fabrki. In če niste vedeli, zakaj se cesta na Fabrko imenuje Pot na pilarno, zdaj veste tudi to; ker je nekdaj na Fabrki stala pilarna.

Radetzky pa se je posebej izkazal po požaru 1811, ko je z večjimi finančnimi sredstvi (tudi s tistim, kar so mu kot odškodnino dodelili takrat vladajoči Francozi) skušal pomagati Tržičanom. Dal je sezidati nov, manjši grad, Neuhaus, sedanji Grad, urediti park, zelenjavni vrt. Organiziral je pogozdovalna dela takrat golega Kamneka in Pirmanc. Vse z namenom, da bi se, kakor piše Kragl, zaposlilo revne Tržičane. Poskusil je tudi z ovčerejo v Pristavi, kar pa se ni obneslo, saj merino ovce niso bile primerne za to okolje.

Zanimal se je tudi za izobraževanje in je tako leta 1815 določil vsakoletne nagrade za tri najboljše tržiške učence.

Radetzky je pozneje bankrotiral in prodal vse svoje premoženje baronu Dietrichu in zapustil Tržič. Toda na mesto ni pozabil. Ob svojem zadnjem obisku je menda župana in druge gospode pustil kar nekaj časa čakati. Njegova prva pot je namreč veljala krojaču, ki mu je šival še takrat, ko ni bil tako slaven mož (in včasih tudi na kredo!).

Tržičani bi rekli, da je Strauss sloviti Radetzky marš posvetil njihovemu nekdanjemu graščaku. Leta 1798 se je namreč poročil z grofico Frančiško Romano von Strassoldo – Grafënberg. Od tašče je pozneje odkupil graščini Neuhaus in Altgutenberg in tako postal tržiški graščak.

Kaj pa danes? Na maršala spominja njegov grad Neuhaus, poznan kot Grad nad mestom, občina je uredila izobraževalne table. Ob tem pa bi morda vendarle veljalo resno premisliti, kako bi lahko grad Neuhaus, ki je še vedno »živa« priča spomina na maršala Radetzkega, uporabili lepo in spoštljivo do dediščine našega kraja.

Za razvoj turizma bi to gotovo bilo privlačno. Mar ne znamo uporabiti bogate zgodovine mesta, slavne osebnosti in vse to primerno zapakirati v privlačen turistični produkt? Morda pa bi se lahko zgledovali tudi po maršalovih prizadevanjih za razvoj našega Tržiča. Naj zgledi vlečejo, pozdravimo ideje!

»Leta 1849 so vojaški bobni znova bobnali generalne marše. Kralj Albert je sredi marca tega leta prelomil premirje. Nasprotniki so prekoračili Ticino in se želeli polastiti Milana. Radetzky pa se ni dal motiti in je s svojim odhodom proti Pavii, prekoračenju reke in udarcem nasprotniku v bok povzročil veliko več skrbi. Ko so ga na začetku tega manevra častniki nagovarjali, naj si pusti rasti brke, ki so bili med vojaki tisti čas zelo moderni, je rekel: »Čujte, zdaj vam nekaj obljubim. Če pijemonteze v veliki bitki naklestimo, pa si pustim rasti brke!« In besedo je držal. (Brki maršala Radetzkega, v: Slovenska kronika XIX. Stoletja (1800-1860), str. 341-342).

Povzeto po Zgodovinskih drobcih župnije Tržič, V. Kragl, RAZISKOVALNA NALOGA MARŠAL RADETZKY IN TRŽIČ, Vid ŽEPIČ, Katarina LEGAT, Lan Julij ZADRAVEC