Foto klub Tržič je v galeriji Atrij na ogled postavil svojo pregledno razstavo za leto 2020. Vabljeni k ogledu, od ponedejka, do petka, od 9. do 16. ure.
Aljoša Bagola, eden najbolj priznanih in največkrat nagrajenih slovenskih oglaševalskih kreativnih direktorjev, izvrsten pripovedovalec zgodb, priljubljen predavatelj in kolumnist, s knjigo Kako izgoreti prinaša iskreno izpoved o soočenju z izgorelostjo. Vabljeni, da si v torek, 16. 2. 2021 pogledate pogovor z avtorjem, ki bo dostopen na facebook profilu Knjižnice dr. Toneta Pretnarja.
Ljudska univerza vas tokrat vabi na virtualno potopisnopredavanje Alenke Veber, ki vas bo v petek, 19. 2. 2021 popeljala po najlepših mestih Slovenije. Prijavo za ogled oddajte na: info@lu-trzic.si, od koder boste prejeli povezavo za ogleda dogodka.
Vse več raziskav kaže, da masaža koristi človeškemu imunskemu sistemu, še posebej pozimi, ko so na preži virusi. Masaža poveča raven aktivnosti belih krvnih celic v telesu, ki delujejo v boju proti virusom. Glede na raziskave Cedars-Sinai so udeleženci švedske masažne skupine doživeli občutne spremembe limfocitov, ki igrajo pomembno vlogo pri obrambi telesa pred boleznijo. Vabljeni na spletno delavnico v organizaciji Ljudske univerze, ki bo v sredo, 24. 2. 2021 preko spletne aplikacije ZOOM. Za dostop do delavnice zbirajo prijave na: info@lu-trzic.si
Potopisna predavanja se bodo prepletala z etnološkim in umetnostno zgodovinskim pogledom. Virtualno potopisno predavanje bo vodila Alenka Veber, ki je avtorica več sto poljudnih prispevkov o slovenski kulturni in naravni dediščini, predvsem pa je ljubiteljska etnologinja, fotografinja in turistična vodnica, mentorica študijskih krožkov ter predavateljica. Prijave na kristina@lu-trzic.si. Predavanje bo potekalo preko aplikacije ZOOM.
Spoznajte nevarnosti v gorah pozimi, opremo za zimske ture ter se naučite osnov turnega smučanja. PRIJAVE IN DODATNE INFORMACIJE:Primož: cherahiking@gmail.com, gsm 031 375 122Prijave do 10. 2. 2021 oziroma do zasedbe mest (10).
Namen prireditev je prenašanje tradicije, prikazovanje načina življenja, ki izginja in prenos znanja iz generacije na generacijo. Zadnja leta je bila ponudba Lešanske planine močno okrnjena, zadnje leto pa na planini sploh ni bilo več pastirja.Širši namen je s promocijo in dejavnostjo društva, planino ponovno oživiti, pomagati pastirju pri izvajanju njegove naloge ter s tem spodbuditi, da bo planina postala bolj priljubljena in bo Agrarna skupnost v prihodnjih letih lažje dobila ustreznega pastirja, ki bo planino vodil v smeri razvoja in tradicije in bo spet delovala kot nekoč.Z znanjem in izkušnjami želi društvo pripraviti nastavke za projekte, ki jih bo možno prijaviti na razpise za financirane s strani evropskih sredstev.Za vsa vprašanja in informacije so vam na voljo na FB Lešanska Dobrča, FB Bloski prstki ali na e mail: bloski.prstki@gmail.com.
Urnik in postajališča lahko najdete na spletni strani https://www.knjiznica-trzic.si/urnik-in-postajalisca/. Zametki prve potujoče knjižnice v Tržiču segajo v leta 1965–1969, prvi tržiški potujoči knjižničar je bil pokojni dr. Tone Pretnar, po katerem ima naša knjižnica ime. Takrat je še kot študent honorarno pomagal v Tržiški knjižnici, občasno pa naložil knjige v kovček in se z njimi in s filmi Delavske univerze odpravil v Lom, kjer sta mu – potujočemu knjižničarju – zavetje v osnovni šoli v Lomu nudila takratna lomska učitelja Dani in Ivo Gorjanc. Tone Pretnar se je spominjal, da je bilo bralstvo v Lomu prijazno, prikupno, pa tudi kritično. To seveda ni bila potujoča knjižnica, kot jo pojmujemo danes, bil pa je prvi poizkus, kako knjigo približati bralcu, ki je odmaknjen od osrednje knjižnice.