Od 1. 10. 2019 do 30. 4. 2020 bo v knjižnici potekala že 8. sezona bralne značke za odrasle Knjiga, pojdi med Tržičane. Iz nabora 145. naslovov preberite 7 del in si prislužite priznanje. Posebna nagrada za sodelujoče pa je prireditev ob zaključku bralne značke.
Od 1. 10. 2019 do 7. 7. 2020 bo v knjižnici potekal projekt Družinsko branje za otroke, stare od 2 do 10 let. Na otroškem oddelku ali na potujoči knjižnici izpolnite družinsko bralno knjižico s podatki sodelujočih družinskih članov. Izberete in izposodite si katerekoli knjige s seznama v knjižici. Na kuponu, ki je priložen v knjižici, skupaj z otroki odgovorite na vprašanja in ocenite deset prebranih knjig. Knjižnico z izpolnjenim kuponom prinesete v knjižnico. Za vsak pravilno izpolnjen kupon prejmete nagrado.
Vabljeni na drsanje na drsališču Ravne. Drsališče bo za rekreacijsko drsanje odprto od ponedeljka do petka, od 16.00 do 19.00, ob sobotah, od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Ob nedeljah, praznikih in šolskih počitnicah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. DRSANJE JE BREZPLAČNO, MOŽNA JE TUDI IZPOSOJA DRSALK. v dopoldanskem času bodo aktivnosti osnovnih šol. V sredah in petkih od 19.30 do 21.30 se lahko udeležite keglanja na ledu. V četrtkih od 19.30 do 21.30 pa se lahko pridružite na hokeju na ledu.
Razpis je odprt od 20. 12. 2019 do 30. 1. 2020.
v januarju se lahko udeležite otroškega tečaja drsanja.
Nordijski smučarski klub vabi otroke na brezplačno skakalno šolo v Skakalni center v Sebenje, kjer bodo spoznali osnove smučarskih skokov. Vabljeni otroci od 6. do 11. leta starosti. Več informacij na 041 749 505 (Viko).
Seminar bo vodila Maja Gal Štorman.
Vsako zadnjo soboto v mesecu med 9. in 12. uro knjižnica dr. Toneta Pretnarja vabi starše in otroke v knjižnico na igralne urice. Za vas bodo na otroškem oddelku pripravili knjižnične didaktične igrače, ki pomagajo otrokom skozi igro usvajati znanja s področja socialnih veščin, jezika, matematike, krepijo spomin in spretne prstke.
Zgodba o Ferdinandu je zgodba o znamenitem španskem bikcu Ferdinadu, ki je od vsega najraje sam sedel pod plutovcem in duhal cvetice. Ja, tista zgodba o bikcu, ki je pomotoma sedel na čmrlja prav v trenutku, ko so na travnik vkorakali možje v črnem, da bi med vsemi biki izbrali najhitrejšega in najbolj divjega za bikoborbe v Madridu. In čmrlj je tako močno pičil Ferdinanda, da je ta puhnil, planil k višku in topotal po zemlji, kakor da je ponorel. Možje so ga uzrli in vsi so zavpili od veselja. To je bil največji in najbolj divji bik med vsemi, ravno pravšnji za bikoborbo! A kaj ko se ubogi Ferdinand v Madridu v areni ni zmenil za puščičarje, pikadorja in celo matadorja, najponosnejšega med njimi, ki bi moral Ferdinanda v boju ubiti. Ferdinand je samo stekel na sredo arene, zagledal cvetove v laseh vseh zalih žen, sedel na tla in duhal, duhal … Vsi puščičarji so bili jezni, pikadorji so bili še bolj jezni, in matador je bil tako jezen, da se je jokal, ker se ni mogel postavljati z ogrinjalom in mečem. Ferdinanda so morali odpeljati domov, na travnik, tja pod stari plutovec, kjer je v miru lahko duhal svoje cvetlice in bil srečen.