trzic.net STAFF
- Grega, soavtor, tehnična podpora (gre2gor@trzic.net)
- Luka Rener, soavtor, fotograf (luka@trzic.net)
- Dušan Podrekar, soavtor in fotograf (dusan@trzic.net)
- Miha Šimac, pisec, zgodovinar, arhivar
O Tržiču
Občina Tržič meri 155,4 km2 in tako predstavlja 0,8% ozemlja Republike Slovenije. V občini Tržič danes živi okrog 15000 prebivalcev, od tega 4000 v mestu Tržič. Severni del občine zavzemajo osrednje Karavanke, katerih vrhovi segajo nad 2000 m (najvišji vrh v občini je Košutnikov turn, 2138m). Po grebenu Košute poteka državna meja, proti jugu pa se pokrajina znižuje v Ljubljansko kotlino. Prav tod poteka več stoletij stara cestna povezava med Kranjsko in Koroško. Zagotovo pa je že v rimskih časih ob tej cesti, ki vodi preko najstarejšega evropskega gorskega prelaza Ljubelj, zrasla naselbina, ki se omenja kot »forum in Lubelino«, o tem pričajo tudi arheološke izkopanine iz rimskega obdobja na Pavlinovi jasi, ter rimski kamni od cesti. Po nekaterih virih je v 14. stoletju naselje pod Ljubeljem zasul plaz in preživeli prebivalci so se preselili 6 km južneje na mesto sedanjega Tržiča. Vodne sile Tržiške Bistrice in Mošenika, najdišče železove rude in obsežni gozdovi (več kot 2/3 pokrajine sta pokriti z gozdom) so omogočili nastanek in razvoj fužinarstva, kovaštva, usnjarstva, lesarstva in drugih obrti, zaradi katerih si je Tržič pridobil leta 1492 trške pravice. Te pravice je Tržičanom podelil avstrijski cesar Friderik III. in s tem prebivalcem takratne vasi Tržič dovolil neomejeno trgovanje z izdelki po vsem cesarstvu in tedenski sejem izdelkov. Dandanes lahko sledove nekdanje obrtne tradicije in bogate industrijske zgodovine opazimo na vsakem koraku po starem mestnem jedru, ki je spomeniško zaščiteno. Tržiški muzej, Kurnikova hiša, fužina Gremovka, Paradiž, Malleyeva hiša, železna polkna, kovane okenske mreže, portali, firbec okno, veže in oboki pričajo o moči in živahnosti nekdanjega trga. Bogata in pestra zgodovina tržiškega naselja, močna obrtna tradicija ter bogata tehniška in etnološka dediščina, vse to je spodbudilo zamisel o ustanovitvi muzeja v Tržiču. Ustanovljen je bil leta 1955, prostore ima v bivši Pollakovi ali Zgornji kajži v starem fužinsko-obrtniškem delu Tržiča. Za ljubitelje narave pa so zanimive tudi gorske doline okrog Tržiča. Slikovita Šentanska / Podljubeljska dolina preseneča s svojo pestro zgodovino in naravo, kjer velja obiskati stari prelaz Ljubelj, spominski park Mauthausen, Šentalski rudnik, Tominčev slap. V dolini Tržiške Bistrice, le 3 km severno od Tržiča leži Dovžanova soteska, ki je zavarovana kot naravni spomenik. Njena posebnost so raznolike paleozoiske okamnine, divja reka, ki bučno dere čez skalne bloke kremenovega konglomerata, markantne alpinistične piramide z mogočnimi stenami, ter pestre rastlinske združbe. Od tod se lahko peš ali pa s kolesom odpravite skozi gozdove od razglednih planin pod Košuto, do pobočij Dobrče in Kriške gore, ki pa poleg planincev vse bolj privlačijo jadralne padalce.