Tržič ponuja čez leto kar nekaj prireditev, ki so stalnica že nekaj časa.

 

Pustovanje

LR__1639

 

 

 

 

 

 

Gregorjevo ali “Vuč u vodo”

LR__3463

 

 

 

 

 

 

Minfos

LR__9136

 

 

 

 

 

 

Tržni dan

 

Šuštarska nedelja

RENER_3991Na pobudo Tržiškega društva je bila leta 1969 izvedena v Tržiču prva “Šuštarska nedelja”. Njen namen je bil,da se prikažejo in ohranijo običaji, kako so od samega začetka, ko so pričeli izdelovati čevlje za trg, gojiti prodajo na “štantih”, ki so bili posebno dobro založeni ob raznih sejemskih dnevih.

Poleg tega pa se je želelo s “šuštarsko nedeljo” ohraniti v spominu, kako so se na prvo nedeljo v septembru oproščali vajenci, katerih učna doba je trajala tri ali štiri leta, v izjemnih primerih pa celo pet. Nekaterim sinovom uglednih mojstrov je bila skrajšana na poldrugo ali dve leti. Učenci so morali v neki drugi delavnici izdelati par čevljev s katerim so dokazali, da so si pridobili dovolj znanja in da se lahko prekvalificirajo v čevljarskega pomočnika. Predno jim je bilo izdano učno spričevalo, so morali opraviti pred mojstrsko komisijo strokovni izpit (t.i. frejšprehungo).

 

Festival bržol

Tretjo soboto v juniju v Tržiču diši po tržiških bržolah. Progam festivala je pester, zanimiv in v celoti posvečen promociji tržiških bržol. Številne kuharske ekipe bodo tekmovale v kuhanju tržiških bržol v kotličku na odprtem ognju. Najmlajši bodo ustvarjali v različnih delavnicah , obiskovalci se bodo pomerili v starih družabnih igrah in si ogledali likovna dela otrok z natečaja na temo bržol in ovac. Predstavljene bodo stare obrti, povezane z rejo ovac. Za nakupe bo poskrbljeno na rokodelski tržnici z izbrano ponudbo. Za dobro voljo in razpoloženje bodo godli domači glasbeniki. Bržol za pokušino bo dovolj za vse obiskovalce!

 

Hrastov memorial

RENER_4784Na znameniti ljubeljski cesti, ki je znana po dirkah med leti 1926 in 1961, ponovno organiziramo prireditve starodobnikov, na katerih lahko sodelujejo motocikli in motocikli s prikolico do letnika 1961.
Včasih so se prireditve odvijale na precej daljši progi, sedaj pa je del stare proge, ki vodi do mejnega prehoda, asfaltiran. Ker pa želimo obuditi take dirke, kakršne so bile pred 40. leti, se prireditve dandanes odvijajo na makadamski progi, ki pelje od mejnega prehoda pa do vrha starega prelaza na Ljubelju. Proga je dolga 2300 m in na najstrmejši točki doseže vzpon celo do 33%.

 

 

 

Silvestrovanje

LR__2217