Doma Novice Tržiške novice Doberdob – slovenskih fantov grob

Doberdob – slovenskih fantov grob

951
0
Doberdob

V foto klubu Tržič večkrat na leto načrtujemo skupinski fotolov. Na novembrski izlet se nas je podalo 11 članov. Tokrat je bil predvideni cilj Kostanjevica na Krki. A zaradi napovedi vremena, ki naj bi nas tam pričakalo, smo se tik pred odhodom odločili, da se podamo v toplejše kraje. Odločili smo se za obisk Doberdobskega jezera, takoj za slovensko-italijansko mejo. Bili smo zgodnji. Malo pred Novo Gorico nas je izza oblakov pozdravilo vzhajajoče sonce. Napovedovalo je, da smo se dobro odločili. Najprej smo se ustavili v Doberdobu. Prijazni domačini govorijo slovensko, zelo so prijazni in zelo zgovorni. Doberdob je slovensko naselje v Italiji in leži tik za državno mejo, približno 5 kilometrov severno od Tržiča (Monfalcone), ter je največje slovensko naselje na Doberdobski planoti. V bližnji kraški globeli leži Doberdobsko jezero. Ustavili smo se pred slovensko osnovno šolo, ki se imenuje po Prežihovem Vorancu in pred njo stoji tudi pisateljev kip. Dogodkom iz prve svetovne vojne je pisatelj postavil spomenik v avtobiografskem romanu Doberdob, saj je bil Doberdob med 1. svetovno vojno prizorišče krvavih bojev. Na nasprotni strani šole stoji cerkev Sv. Martina. Bila je porušena v prvi svetovni vojni. Na pročelju cerkve je mozaični triptih, nad njimi pa so v polkrožnih nišah z ornamentiko prepleteni slovenski napisi. Na zadnji strani cerve sta še dva mozaika Cirila in Metoda. Iz Doberdoba smo se odpravili do bližnjega Doberdobskega jezera, pravzaprav nad jezero. Z razgledne ceste je lep razgled na jezero, nad cesto pa je na pobočju zažarel pogled na cvetoči ruj. Razkropili smo se po celotnem območju in vsak zase iskali fotografske motive, ki nam jih je ponujala pokrajina. Ko smo dodobra napolnili spominske kartice, smo se odpravili še na vrh Sv. Mihaela (Debela griža), kjer je muzej na prostem. Med ogledovanjem nas je prijazno pozdravil Gabrijel Sfiligoj, ki je tam vodič. Veliko smo izvedeli o zgodovini celotnega kraja. Ponudil nam je, da nas pospremi do bližnjih Devetakov, ki so del Poti miru, ki poteka od Alp do Jadrana, v spomin na številne žrtve prve svetovne vojne. Po Zgodovinski poti smo prišli do Brestovca, kjer so obnovljeni topniški rovi. Dan se je prevesil v pozno popoldne. Rahlo utrujeni in polni vtisov smo se odpravili proti Vipavi. Na Planini pri Vipavi nas je na turistični kmetiji Pipan pričakal gospodar Jože. Postregli so nas s pokušino treh vrst mladega vina, zraven pa so ponudili domače suhomesnate dobrote in doma pečen kruh. Ob odhodu nas je na nebu že čakala »super luna«. Na ta dan naj bi bila večja kar za 14% kot je običajno videti.

Zaključili smo lep, fotografsko uspešen in družaben dan. Ruj je bil čudovit, dan prijetno topel. Ob tem pa smo malo obnovili zgodovino in obiskali Doberdob, slovenskih fantov grob.

Se splača ponoviti še kdaj ob drugem letnem času.