Nocoj smo bili priča otvoritvi razstave Vilija Vogelnika, vedno nasmejanega Tržičana, predana gornika in gorščaka in neizpodbitno, odličnega fotografa. Član kar treh foto klubov z več kot debelo dekado izkušenj s področja fotografije, s preko 20 skupnih in s sedmimi samostojnimi razstavami se ponaša z nazivom F2 – Fotograf druge kategorije, ki ga podeljuje Fotografska zveza Slovenije.
[lightbox link=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/IMG_0049.jpg” thumb=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/IMG_0049-620×306.jpg” width=”620″ align=”center” title=”IMG_0049″ frame=”true” icon=”image”]
Zagon in potrditev mu prinašajo številni dosežki. Vili je zmagovalec v paradni kategoriji Delovni portret Srečanja fotografov in fotografskih skupin 2012 v Domžalah, dobitnik 3. Mesta na mednarodni razstavi v letu 2013 in prejemnik diplome s posebno pohvalo na razstavi Donau 2013.
Avtor se nam tokrat predstavlja s fotografijami, med katerimi najdemo tako pejsaže kot elemente krajine same. Ključno točko, stičišče vseh fotografij predstavlja igra svetlobe zlatih in modrih ur dneva, prinaša nam sončne vzhode in zahode v najrazličnejših oblikah. Sonce, temelj te razstave prikazuje kot naravni vir svetlobe, in brez nepotrebne navlake pripelje fotografije na akademsko primerljivo raven. Vogelnik se ne poslužuje zapletenih kompozicij, fotografije so šolske, v najboljšem pomenu besede; z različnimi pristopi, tehnikami in koti objekte spreminja v vsem dojemljive in s tem nezavedno gradi svoj prepoznavni slog.
Poznamo ga kot večno pomoč v vseh foto sekcijah, v katerih sodeluje. Kljub značaju volka samotarja neumorno predaja znanje na druge, nato pa se na fotolovih pregovorno tiho izmuzne iz lokacije in najde še tistih 10 svojih minut. Največkrat ga opazimo kot fotografa različnih dogodkov v občini in v regiji, a zares srečen Vili postane šele takrat, ko se nadmorska višina dvigne.
[lightbox link=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/IMG_0064.jpg” thumb=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/IMG_0064-620×354.jpg” width=”620″ align=”center” title=”IMG_0064″ frame=”true” icon=”image”]
Nočno vstajanje in hoja navkreber v mraku sta njegov zaščitni znak, čakanje na prve sončne žarke dneva pa veselje. Takrat ure, prebite v mrazu in tišini niso zaman. Vogelnik fotografijo jemlje kot prvinsko, skorajda analogno; do obisti pozna vsak gumb svoje opreme in se razen malenkostnih popravkov svetlobe in izreza postprodukcije ne dotika, kar zagotavlja organske in žive, tehnično popolne in realne prikaze krajine ter življenja v okolju.
Kljub temu, da vedno znova odlično predstavlja ostrino ploskev, igre senc in prelivanje barv Vogelnik blesti in se najboljše počuti v črno-beli. Kontrast je njegov največji zaveznik, spreminjajoča se svetloba pa najboljša prijateljica, kar zagotavlja pogoje za stvaritve pred nami.
Odprtje so glasbeno požlahtile učenke tržiške glasbene šole. O razstavi je govorila tudi direktorica Tržiškega muzeja, Jana Babšek. Tržiški župan, mag. Borut Sajovic pa je dejal, da je ponosen na dobro delo domačega foto kluba in vesel, da razstavlja Vili Vogelnik, ki veliko več naredi, kot govori. A je tokrat, pred uradnim odprtjem izbranih 23 sončnih fotografij utemeljil, zakaj se je zanje odločil. Velik obisk je potrdilo več, da ljudje vedo, kdo je Vili in da cenijo njegova dela.
Njegovi domači so poskrbeli za pogostitev.
