Šuštarska nedelja
Na angelsko nedeljo vsako leto
nadene trg obleko si semanjo.
Vse, kar po njem vrvi, je kot ujeto
v skrivnostno zapeljivo prodajalno,
kjer se pretaka s prazničnim žvenketom
denar iz žepov v sejemske blagajne.
Poješ bržole, jih zaliješ z vinom
in kupiš čeveljce za vso družino!
(Dr. Tone Pretnar: Ob sotočju Bistrice in Mošenika: Tržič v
100 slikah in 100 oktavah.
Radovljica: Didakta, 2008)
Šuštarska nedelja vabi v Tržič
Na angelsko nedeljo, prvo nedeljo v septembru, tržiške
ulice oživijo in v mesto pod Karavankami privabijo veliko
obiskovalcev.
Šuštarska nedelja se je razvila iz tržiških sejmov. Tržič je
leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in
železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi
letno vrstili sejmi, med katerimi je bil najpomembnejši
sejem kmečkih izdelkov na angelsko nedeljo (prva nedelja
v septembru).
Šuštarska nedelja že dolgo ni več samo semenj, temveč
mesto obrti, nakupov, športa, zabave, nagradnih iger,
izobraževanja in veselja, vse v duhu preživeti dan prijetno
in koristno.
Največ obiskovalcev seveda privabijo ugodni sejemski
nakupi s ponudbo na številnih stojnicah. Pristen stik in
barantanje s prodajalci na stojnicah je vedno prijetna
izkušnja za kupce.
Festival tržiških bržolje celodnevna kulinarična prireditev, ki običajno poteka junija vokviru tržiških poletnih prireditev ali pa po novem tudi v času Šuštarske nedelje. Namen festivala, ki ga Turistično društvo Tržič
s pomočjo Občine Tržič organizira od leta 2009, je promocija kulinarične dediščine Tržiča, saj je v celoti posvečen edinstveni kulinarični posebnosti tržiškim bržolam. Tradicija kuhanja bržol naj bi segala v 17. stoletje. Že znameniti Janez Vajkard Valvasor je pisal o vzreji ovac, o nogavičarski obrti in o laneno-volnenem blagu imenovanem mezlan, ki se je izdelovalo v Tržiču. Za pletenje in tkanje so Tržičani uporabljali
volno, ovčje meso pa so uporabili za ovčjo obaro – bržole.
Praženemu in dušenemu mesu so dodali »gvirce«: veliko vejic šetraja, lovor, brinove jagode, celi črni poper, česen, čebulo in korenček.
Program festivala je zanimiv. Številne kuharske ekipe tekmujejo, kdo bo skuhal najokusnejše bržole v kotličku na odprtem ognju. Najmlajši ustvarjajo v delavnicah in sodelujejo na likovnem natečaju na temo ovac.
Pričakujete novega člana družine? Niste prepričani, če boste prihajajočim izzivom kos? Mogoče niti ne veste, na koga se obrniti s svojimi vprašanji? Da svojemu bodočemu otroku zagotovite prijetno in predvsem zdravo otroštvo vam bodo pomagali različni uslužbenci Zdravstvenega doma Tržič. Šola za starše, ki je brezplačna, se prične ob 18. uri.
Tudi letos bodo v Tržiču v novo leto prvi zakorakali najmlajši. Veliko otroško silvestrovanje za otroke bo trajalo od 15. do 18. ure in v tem času bomo z vrsto zanimivih dogodkov poskrbeli, da bo zadnji dan v letu res nepozaben. Nastopila bo Melita Osojnik, pa Snežna kraljica, na ogled bo Igra o ledeni deželi v izvedbi KUD Kruh Križe, v spremstvu tržiških godbenikov nas bo obiskal dedek Mraz. Pelo in plesalo se bo vse do vrhunca, ko bomo skupaj odštevali zadnje minute koledarskega leta in nazdravili z otroškim šampanjcem. Tudi škratje bodo tam in bodo razdeljevali sladka presenečenja in darilca, ki so jih pridno izdelovali v svoji tovarni daril.
Vroče, kaj vroče, ognjeno silvestrovanje za odrasle se bo pričelo ob 22. uri. Ognjena princesa Maša Trček nas bo s plesom popeljala v orientalski svet, od koder bomo z Ognjenimi muzikanti in njihovim raznovrstnim repertoarjem nadaljevali popotovanje po svetu. Malo pred polnočjo bomo prispeli v sosednjo Italijo, saj bo v vlogi slavnega italijanskega tenorista nastopil Tomaž Ahačič- Fogl. Z Ognjenimi muzikanti bomo z zabavo nadaljevali vse do druge ure zjutraj. Preživite najdaljšo noč v Tržiču tudi vi!
V ponedeljek ob 19. uri bo v večnamenskem prostoru knjižnice predavanje POSKUSIMO ZNOVA, ki ga bo vodil specialist, zakonski in družinski terapevt Izidor Gašperlin. Ne bo se ukvarjal s preteklostjo in teoretičnimi izhodišči, z njim boste šli od teorije v prakso, iz preteklosti v sedanjost. Še tako dobro razumevanje sebe in svoje zgodovine vam ne bo kaj dosti pomagalo, če ne boste začeli delovati v vsakdanjem življenju. Ne kar takoj in vse naenkrat, vendar vsak dan vsaj po malo. Že res, da se največ naučimo na napakah in da je bolečina »najučinkovitejši« pritisk, da kaj spremenimo. A ponavljanje istih napak in izkušanje bolečin in razočaranj v odnosih verjetno ni največ, kar zmoremo.
Dom Petra Uzarja v sredo ob 17. uri svojce oseb z demenco vabi na predavanje o tej pogosti bolezni. Pogovor bo vodila Jana Dragar, ki bo po predavanju tudi na voljo za vaša vprašanja.
V večnamenskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja bo v sredo ob 19. uri v sklopu tedna za zdravje predavanje z naslovom Hildegardina domača lekarna in Bachove cvetne esence. Z vami bosta Dunja Čebulj Istenič, univ. dipl. sociologinja in Marjanca Bahar, univ. dipl. kemičarka. Sv. Hildegarda je bila legenda srednjega veka. Vedela je, da je osnova za zdravje razstrupitev telesa. Njena medicina je vse bolj uporabna tudi v današnjih časih, deluje celostno na organizem in se posveča vzrokom nastanka bolezni. Spoznali boste tudi Bachove cvetne esence, njihove prednosti in načine, s katerimi lahko rešujemo izzive življenja.
V sklopu tedna za zdravje bo gostja Knjižnice dr. Toneta Pretnarja mag. Vlasta Kuster, specialistka EFT (v ljudskem jeziku temu pravimo tapkanje). Gostja je opravila magisterij na Medicinski fakulteti v Ljubljani in se izobraževala tudi pri Gary-ju Craigu, ustanovitelju EFT, kjer si je pridobila znanje, s katerim ljudem vsakodnevno spreminja življenje na bolje. S svojim znanjem, izkušnjami, človeškim pristopom in močno intuicijo pomaga ljudem za vedno odpraviti tesnobo, depresijo in različne strahove. Na predavanju, ki bo v petek ob 19. uri, vas bo naučila osnove EFT tehnike, s katero si boste lahko sami pomagali v vsakodnevnem življenju, da se boste počutili boljše.