V drugih in drugačnih časih, niti ne tako davnih, bi bilo celotno leto, ki se izteka, v Tržiču zagotovo zaznamovano mnogo drugače – smučarsko. V letu 2013, ki mu ostaja le še nekaj dni, bi tržiški smučarski klub slavil častitljivih 90 let! Najbrž je pričujoči zapis sploh edini opomnik častitljivega jubileja tržiške smučarije, ki je kraju dolga desetletja toliko pomenila in mu prinesla prepoznavnost in sloves daleč preko meja treh držav v katerih je bil naš Tržič, s svojim leta 1923 ustanovljenim smučarskim klubom. Doslej neprekosljivi tržiški kronist Viktor Kragl, je v farni kroniki, Zgodovinski drobci župnije Tržič, ki je izšla leta 1936 zapisal: Leta 1923 je Anton Jelenc zbral prijatelje športa, sklical občni zbor za »Sportni klub v Tržiču«, v katerem se je prvotno organizatorično vzgajalo smučarstvo. Poleg smuške sekcije je bila ustanovljena tudi sankaška, lahkoatletska in kolesarska sekcija. Leta 1926 je bil izvoljen predsednikom tržiškega sportnega kluba Anton Seljak, želežniški uradnik in bivši častnik – učitelj v smučarstvu. Začela se je uspešna pot tržiškega smučarskega kluba (SK Tržič) in sloves Tržiča kot smučarskega kraja, ki jo še danes zavida marsikje marsikdo. Žal po devetdesetih letih SK Tržič obstaja dobesedno le še na papirju, od slovite tržiške smučarije pa skorajda ni ostalo nič več.
[lightbox link=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/Prvaki-SK-Trzic-001.jpg” thumb=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/Prvaki-SK-Trzic-001-620×402.jpg” width=”620″ align=”center” title=”Prvaki SK Trzic 001″ frame=”true” icon=”image”]
Prvaki SK Tržič
Pobudnika smučarije v Tržiču, in tudi pobudnika ustanovitve tržiškega smučarskega kluba, sta bila obadva nekdanja pripadnika avstroogrske vojske. Anton Jelenc je bil vojak v leta 1911 v Ljubljani ustanovljenem 2. gorskem strelskem polku (2GSR), ki je veljal za eno najbolj slovenskih enot vojske nekdanje črno žolte monarhije v kateri smo živeli Slovenci. S smučanjem se je seznanil v vojski. Kot uspešen športnik – sokol je v smučanju hitro postal dovolj odličen, da je bil leta 1913 napoten na tečaj za vojaške smučarske inštruktorje v avstrijski štajerski Admont in tečaj uspešno končal. Anton Seljak je bil želežniški vojaški častnik. Za zimski nadzor in popravila žičnih telegrafskih in telefonskih zvez, ki so večinoma potekale ob želežniških tirih, so v vojaški želežniški službi načrtno usposabljali smučarje, tudi med častniki. Kot Jelenc, je tudi Seljak opravil izpit za vojaškega smučarskega inštruktorja. Seljak je v smučanju poučeval svoje ljubeljske Maistrove soborce pod Bornovo vilo na Ljubelju pozimi leta 1919. Kasneje je postal funkcionar Jugoslovanske zimsko športne zveze in bil organizator ter traser proge prve smučarske tekme v Tržiču, 6. februarja 1927. Bil je sodobnik, sodelavec in prijatelj pomembnih utemeljiteljev slovenskega smučanja Rudolfa Badjure in stotnika Karla Tauberja.
Tržiški smučarski klub, prvotno se je imenoval SKT Tržič, je s svojimi tekmovalci kmalu začel postajati vse bolj prepoznaven. Eden prvih uspešnih članov tržiškega kluba je bil Avgust Primožič – Gusteljnov. Že tri leta po ustanovitvi kluba je Primožič Tržičanom v Bohinju priboril 1. mesto v smučarskem teku na 15 km na jubilejnem tekmovanju ob petnajstletnici ljubljanskega Smučarskega kluba Ilirija. Deset let pozneje, leta 1933 pod Jalovcem, je Šentančan Frenk Čarman, kot član SKT Tržič osvojil 1. mesto na prvem (jugoslovanskem) državnem prvenstvu v slalomu. Obdobje jugoslovanskega alpskega smučanja do druge svetovne vojne so z uspehi najbolj zaznamovali jeseniški in tržiški smučarji. V prestižnem jeseniško – tržiškem obračunu za trajno osvojitev Glanzmann – Gassnerjevega pokala na Zeleniškem smuku, 13. februarja 1938 na Zelenici, so dokončno zmagali smučarji SK Tržič – Frenk Čarman, Anton Tadel, Rihard Ankele, Edvard Stransky, Jože Ahačič, Zdenko Lavička, Hubert Stransky in Anton Babič.
Z odlokom nemške državne policije so morala aprila 1941 prenehati z delovanjem vsa slovenska društva in klubi v Tržiču, tudi SK Tržič. Mnoge nadobudne tržiške smučarje je potegnil vase vojni ples. Na legendarni partizanski smučarski tekmi v Cerknem, 20. in 21. januarja 1945, komaj topovski streljaj daleč od ene zaključnih front II. svetovne vojne, je v veleslalomu slavil Tržičan, predvojni član SKT Tržič Janez Štefe – Zavrotar. Poizkusil se je tudi v smučarskih skokih in za Kroparjem Rudijem Finžgarjem zasedel drugo mesto.
Že 22. novembra 1945 so se v Tržiču zbrali športni navdušenci in ustanovili Fizkulturno društvo Tržič, v katerem je bila ena izmed sekcij društva tudi smučarska. Novoustanovljeno društvo je bilo nekakšen novodobni naslednik predvojnega SKT Tržič, smučarska sekcija pa zametek povojnega smučarskega kluba »Ljubelj« Tržič. Prvo zlato obdobje tržiškega alpskega smučanja se je začelo napovedovati že v prvi zimi po koncu velike vojne vihre. Na prvem državnem prvenstvu v alpskih disciplinah po II. svetovni vojni leta 1946, tedaj samo v slalomu, smuku in kombinaciji, je pod Uršljo goro zmagal 20–letni Tržičan Matevž Lukanc. To obdobje tržiške smučarije so zaznamovali še Ludvig Dornik, Janko in Jože Krmelj, Slavko Lukanc in Janez Štefe. Janez Štefe in Matevž Lukanc sta se začela že uveljavljati tudi v mednarodni areni. Med »Tržičane« lahko štejemo tudi Tinčka Muleja doma iz Podljubelja (sv. Ana), »otroka Zelenice«, četudi ni tekmoval za SK Tržič ampak za ŠD »Prešeren« Radovljica. Tržiški smučarski klub je »proizvajal« nove in nove tekmovalce, ki so krojili takratni jugoslovanski vrh alpskega smučanja: brata Zdravko in Peter Križaj, Janez Perko, Marjan Šarabon, Ciril Frantar, malo kasneje Andrej Soklič, Janez Laibacher in še mnogi drugi. Prvi dami tržiškega kluba Darinki Lukanc, so sledile smučarske mladenke Eti Kurnik, Maja Kramar, dolgoletna reprezentantka Polona Peharc in druge. Drugo zlato obdobje tržiške smučarije bi lahko poimenovali kar kot »dobo Bojana Križaja«. Koliko veselja in ponosnega smučarskega zanosa je Bojan prinašal v Tržič in kakšen sloves Smučarskemu klubu Tržič! Bojanu je precej let v reprezentanci delal družbo še drugi Tržičan Janez Zibler.
SK Tržič pa je razen z izvrstnimi tekmovalci zaznamoval slovensko (jugoslovansko) smučanje še na več področjih. Zeleniški veleslalom, s premiero leta 1950, ki je nekako zamenjal predvojni Zeleniški smuk, je bil v prvem obdobju po II. svetovni vojni največje mednarodno tekmovanje v alpskem smučanju pri nas. Zelenica je tisto obdobje gostila tudi največje smučarske ase tistega časa kot npr. leta 1952 takrat 16-letnega tekmovalca iz Kützbuhla Tonija Sailerja. Kasneje so rezali smučine v znameniti »zeleniški plaz«, na tekmovanjih FIS in kar šestih tekmovanjih za evropski pokal, še tuji asi kot so bili Italijan Gustavo Thöni, Avstrijec David Zwilling, pa Marc Girardelli, Bernhard Gstrein, Thomas Stangassinger in drugi znani smučarji.
Čeprav Tržič in njegov smučarski klub slovita predvsem po alpskem smučanju, ima Tržič častitljivo tradicijo tudi v smučarskih skokih. Prvo smučarsko skakalnico je na griču sv. Jožefa Tržič dobil že leta 1938. Prvi uspešni skakalci so prihajali iz vrst alpskih smučarjev: Janez Štefe, Slavko Lukanc, Jože Krmelj, Alfred Amann… Častno mesto v slovenskem smučarskem skakalnem športu je Tržiču za vedno zagotovil Kovorjan Jože Šlibar s svetovnim rekordom 141 metrov iz Oberstdorfa leta 1961.
Tržiški smučarski klub je leta 1966 postal še »oče« prve prave smučarske šole pri nas: Alpske smučarske šole Tržič. Šolo sta vodila Zdravko Križaj in prof. Janez Vagner, k ustanovitvi šole pa je strokovno veliko prispeval prof. Marjan Jeločnik iz Ljubljane. Iz šole je izšlo ducat kasnejših uspešnih smučark in smučarjev z Bojanom Križajem na čelu. SK Tržič gre »očetovstvo« pripisati tudi za tržiški Klubu učiteljev in trenerjev smučanja (KUTS), ki je iz sekcije leta 1974 postal samostojen klub.
Na častitljivi tradiciji in nanizanih izvrstnih športnih in organizacijskih uspehih je SK Tržič leta 1998 zelo slovesno proslavil svojo 75. obletnico delovanja. Proslavitve so se udeležili mnogi začetniki smučanja v Tržiču: Anton Tadel, Viktor Indihar, Janez Mally in še skoraj vsi smučarji, ki so slavo in sloves SK Tržič in Tržiča ponesli po domovini in v svet. Ob tričetrt stoletja dela kluba je izšla knjiga 75 let smučarskega športa v Tržiču, ki v slovenskem merilu predstavlja eno najpopolnejših pričevanj o lokalni smučarski zgodovini in njenih akterjih. Napisala sta jo Jože Dekleva in Janez Kavar. Ob alpskem smučanju, ki je nekakšna rdeča nit tržiške smučarske zgodovine, imajo mesto v njej še mnogi, ki so smučarsko zaznamovali Tržič, biatlonka Andreja Grašič – Koblar, kombinatorec Roman Perko, deskar Žan Košir in drugi. Žal je 75-letnica leta 1998, ob vrhuncu kluba, pomenila tudi začetek usihanja enega najuspešnejših slovenskih smučarskih kolektivov, ki je resnično izhajal iz svojega kraja ter živel s Tržičani in za Tržič…
S Smučarskim klubom Tržič vred je ob 90-letnici podoba tržiške smučarije zelo žalostna. S športno ugaslim SK Tržič so odšli tudi zadnji uspešni tržiški smučarji Andrej Jerman, Rok Perko, Janez Jazbec in še kdo. Ustavilo se je vreteno zeleniške žičnice, najbrž za vedno. Brez domačega smučarskega kluba bo Tržiču zelo težko še kdaj povrniti smučarsko podobo in sloves kot ga je kraj imel dolga desetletja. Škoda!
avtor: Janez Kavar, fotografije: arhiv
