O začetkih in razvoju smučanja, do slovenskih smučarskih šampionov
Leta 2014, ko je Tina Maze osvojila prvo zlato olimpijsko kolajno, 325 let po objavi prvega pričevanja o smučanju v srednji in južni Evropi Janeza Vajkarda Valvasorja v knjigi Slavi vojvodine Kranjske (1689), v kateri je popisal smučanje na Blokah in natanko 20 let po odprtju prve zbirke o zgodovini smučanja na Slovenskem v hotelu Špik v Gozdu Martuljku, bo v Tržiču svoja vrata odprl Slovenski smučarski muzej.
Odprtje muzeja bo v sredo, 23. aprila 2014, ob 18. uri v Tržiškem muzeju.
Muzej je začel nastajati že pred nekaj desetletji. Raziskovalci zgodovine smučanja Svetozar Guček in Aleš Guček ter Vlasta Guček so nabirali predmete, slikovno in tiskano gradivo povezano z zgodovino smučanja. Tako je nastala največja in po vsebinah najbolj obsežna zbirka o zgodovini smučanja na Slovenskem, ki je bila prvič razstavljena v hotelu Špik v Gozdu Martuljku. Zbirka se je od svojega odprtja naprej ves čas dopolnjevala, se selila na Bloke, od tam pa v Tržiški muzej, kjer je bila na začasni razstavi v letih 2008 in 2009.
Zdaj odpiramo muzej, ki ima dva večja razstavna prostora, urejena po sodobnih muzejskih standardih z zanimivim oblikovanjem, v katerih je razstavljen del gradiva bogatih zbirk Slovenskega smučarskega muzeja. Vizija muzeja je, da se na novo ustanovljeni muzej s prijavami na domače in evropske javne razpise vsebinsko in v nekaj letih tudi prostorsko širi in dopolnjuje. Slovenski smučarski muzej je organizacijska enota Tržiškega muzeja.
Ni naključje, da je Slovenski smučarski muzej svoje prostore dobil prav v Tržiču. Mesto je eno naših zgodnejših športno smučarskih središč, lahko mu rečemo tudi »mesto olimpijcev«, saj je Tržič mesto, ki je Sloveniji dalo izjemno veliko olimpijcev zimskih olimpijskih iger.
Posluh za razvoj in odprtje prenovljenega muzeja, postavljenega po sodobnih muzealskih standardih je pokazala Občina Tržič in njen župan mag. Borut Sajovic, ki je projekt tudi financirala.
VSEBINE SLOVENSKEGA SMUČARSKEGA MUZEJA
Slovenski smučarski muzej v svoji stalni postavitvi predstavlja razvoj smučanja od njegovih prvih omemb do sodobnosti. V dveh večjih prostorih je razstavljenih prek sto predmetov, med njimi nekaj manj kot petdeset smuči, med katerimi najdemo tudi primerke s konca 19. stoletja; ob tem je predstavljeno izdelovanje smuči, razvoj smučarskih vezi, obutve in druge opreme. Razstavo dopolnjujejo številne fotografije, ki pričajo o tradiciji, ki se je razvijala v svetu in na Slovenskem.
Prva pričevanja v svetu
Po doslej znanih virih se je smučanje začelo razvijati vsaj že pred 10.000 leti, o čemer pričajo slike na skali, ki so jih našli na Kitajskem. Pred približno 5.000 leti se je prek Rusije selilo na Laponsko in se pozneje dodobra uveljavilo v ob baltskih deželah.
Na Slovenskem
Prvi viri, ki pričajo o smučanju v srednji in južni Evropi, izhajajo prav iz slovenskega prostora. O smučanju je pisal Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), kjer je podrobno opisal smučanje na Blokah.
Od transporta do športa
Sprva je smučanje služilo premagovanju razdalj v zimskem času, ob koncu 19. stoletja se je začelo razvijati športno smučanje. Na Slovensko so ga prinesli vojaki avstro-ogrske vojske, smuči so kmalu začeli izdelovati domači kolarji. Med obema svetovnima vojnama so se na Slovenskem že razvila smučarska tekmovanja, tudi državna prvenstva, po drugi vojni se je razvijalo rekreativno smučanje in na njegovi podlagi tekmovalno.
Tržič – mesto olimpijcev
Del zbirke je posvečen začetku in razvoju smučanja v Tržiču, s predstavitvijo tržiških šampionov: Jožeta Šlibarja, Bojana Križaja, Andreja Jermana in Žana Koširja.
Slalom slavnih
Prav posebno mesto imajo v muzeju slovenske alpske smučarke in smučarji, ki so dosegali največje uspehe na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstvih in zmagovalci svetovnega pokala.
