Velikonočne šege so preživele vse sisteme. Še vedno so pristne in krajevno obarvane. Zagotovo je blagoslovitev novega ognja, na velikonočno soboto, še posebej fotogeničen pred farno cerkvijo Sv. Katarine v Lomu pod Storžičem.
Brata in njun prijatelj so že pred sedmo uro zakurili ogenj in pohiteli po stopnicah k “zavezanim” zvonom, da je odbila sedma ura. Nato so zavrteli ročico stolpne raglje, ki nadomešča zvonjenje, in tako povabili domačine k blagoslovu ognja.
[lightbox link=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/1782460_821426931220121_7599659109136129076_o.jpg” thumb=”https://www.trzic.net/wp-content/uploads/files/1782460_821426931220121_7599659109136129076_o-940×619.jpg” width=”940″ align=”center” title=”1782460_821426931220121_7599659109136129076_o” frame=”true” icon=”image”]
Župnik, dr. Silvester Novak, se že več kot desetletje trudi, da so farno cerkev obnovili in da je pravo svetišče. Na tem mestu je bila že v 12. stoletju kapela. Kasneje so Lambergi dali tam postaviti gotsko svetišče. Z razlogom, ker je njihova hči Katarina letovala v Lomu, so novo cerkev dali posvetiti njeni zaveznici, sv. Katarini Aleksandrijski, ki jei cerkev pripisuje, da je pomočnica za zdravo pamet, kesanje in pokoro. V enem od oltarjev lomske cerkve je kip noseče Marije. Redkost v slovenskih cerkvah.
Po jutranjem blagoslovu ognja, so domačini zajemali žerjavico in z njo odhiteli do sosedov in drugih domačinov, ki so pričakovali ogenj, da so gospodinje nadaljevali s kuhanjem šunk. Pripravo potic in peko le – teh je večina že naredila. Po domovih so kuhali in barvali jajca in za popoldanske žegne v košarice dodajali še gomolje hrena.
Raznašanje blagoslovljenega ognja je bilo in je razširjeno po vsem Slovenskem. Mladi in urni raznašalci si s tem zaslužijo nekaj žepnine, običaj je ostal vse do danes. Na velikonočno soboto župniki blagoslovijo tudi krstno vodo.
Tudi žegni se razlikujejo po pokrajinah, a vsako leto večinoma mladi prinašajo k blagoslovu velikonočne jedi.
Nedeljsko pritrkavanje in procesije bodo vrh praznika, Velike noči, zmage luči nad temo.
Ko bi se vsaj kaj od tega prijelo ljudi, ki odločajo o prihodnosti vseh nas. Wikipedija piše, da je bila Katarina kraljevskega rodu, a se je uprla cesarju, ki ji je sprva namenil smrt s kolesi z noži, a se je kolo razletelo. Nato so jo v Aleksandriji, okoli leta 307 obglavili. Legendo o njej so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju.
Sam sem jo videl v muzeju Vatikana. Veliki slikar Caravaggio jo je upodobil okrog leta 1598.
