Doma Tržič Dogodki Predstavitev plesne kulture Tržiča

Predstavitev plesne kulture Tržiča

1714
0

Članica KD Folklorne skupine Karavanke, Pija Japelj, je naredila raziskavo o plesni kulturi Tržičanov. Namen raziskave je bil izvedeti še kaj več o plesnih navadah Tržičanov v preteklosti. Ples je pomemben dejavnik katerekoli družbe, zato so pri Folklorni skupini želeli izkoristiti to priložnost in raziskali temo na območju domačega kraja. V raziskavo so vključili starejše občane Tržiča, ki so razkrili plesne skrivnosti preteklosti. Pridobili so informacije o tem, kako so plesali včasih, ali so bili aktivni v kakšnih plesnih društvih, kdaj niso smeli plesati in tudi, kako se je v Tržiču ples skozi čas razvijal. Pri projektu sta sodelovala tudi dr. Bojan Knific, ki je strokovnjak na omenjenem področju, in Saša Meglič, sedanja umetniška vodja Folklorne skupine Karavanke in strokovna spremljevalka otroških folklornih skupin.

Ples je vsako človeško gibanje. Namenjeno je izražanju neke vsebine ali ideje, navsezadnje tudi zabavi in druženju. Ples predstavlja pomembno družbeno vlogo. Plesno izročilo na Slovenskem temelji predvsem na podlagi povojnega terenskega raziskovanja. Na našem ozemlju ga prvič omenja Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689. Omenja ga v poglavju, kjer opisuje jezik, obleko, šege in navade na Gorenjskem. V tem sklopu opiše tudi žegnanje v Tržiču, kjer je bilo v navadi, da »dva iz vasi najameta godce, gresta z njimi k deželsko sodnemu gospodu ali k njegovemu oskrbniku ali upravitelju ter kupita od njega ples za zlat dukat. Nato da deželsko sodni gospod javno razglasiti, da so ti in ti kupili ples in da se tisti, ki bi se hoteli zabavati, imajo pogoditi s tema dvema, ki jima pripada ples, a da ne smejo začeti pretepov in ubojev.« Prvi, ki je plačal ples je zaplesal trikrat, potem pa potegnil sabljo iz nožnice, jo vrgel v zrak in spet ujel z roko, z njo naredil križ po tleh in s tem svoj prvi ples končal. Na enak način je zaplesal tudi drugi, za njim pa so bili na vrsti domačini in nazadnje še tujci. Tisto dekle, ki je bila na plesu zadnja je dobila vzdevek »na repo«, tisti, ki pa na plesu sploh ni plesala, so rekli, da nosi rep domov.

Teoretični del so s praktičnim popestrili tudi plesalci Folklorne skupine Karavanke. Z raziskavo in končnim predavanjem želijo Tržičane spomniti na to, da sta tudi zgodovina in razvoj plesa zelo pomembna za kulturni razvoj mesta. Maja Tekavec je interpretirala pesmi domačih, tržiških avtorjev. Po koncu kulturnega programa je župan občine Tržič, magister Borut Sajovic, prenovljeno lepotico predal v uporabo Kulturnemu društvu FS Karavanke, Kulturno umetniškemu društvu Leyli in Knjižnici dr. Toneta Pretnarja.